Kakorkoli že, McCartneyju, ki je ob Ringu Starru še edini preživeli beatle, je treba priznati, da brez njega The Beatles ne bi bili The Beatles. No, v času beatlomanije bi ga morda še lahko pogrešili. Še več, obstaja teorija zarote, imenovana Paul is dead (Paul je mrtev), ki se je porodila leta 1969, in sicer naj bi Paul leta 1966 umrl v skrivnostni avtomobilski nesreči, nadomestil pa naj bi ga njegov dvojnik. Težka bo. Če teorija slučajno drži, potem je McCartneyja nadomestil genialni glasbenik, ki je še istega leta 1966 zasnoval koncept albuma, ki še danes spada med največje mojstrovine v zgodovini popularne glasbe. Zasluge za veličino albuma Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band lahko dokaj mirne duše pripišemo McCartneyju.

The Beatles
McCarthey je tisti, ki ima v roki skodelico čaja ... aja, samo trenutek ...

Morda ta album z vidika današnjega poslušalca ni slišati kot nekaj zelo posebnega, vendar gre za album, ki je skozi vizijo Paula McCartneyja terjal tehnološke spremembe. Res je, snemanje konceptualnih albumov ni bila več novost (Beach Boys in album Pet Sounds), prav tako nista bili novost eksperimentiranje in vključevanje klasičnih glasbenih elementov (Frank Zappa in album Freak Out!). A tehnične omejitve snemanja so zares presegli šele The Beatles in na tem mestu se je treba zahvaliti McCartneyju, ker je zahteval nemogoče.

Časa je bilo dovolj. Beatli so leta 1966 prenehali nastopati v živo in si vzeli čas za stvaritev novega albuma. Eksperimentirali niso le z zvoki. Če so do tedaj v londonskem studiu Abbey Road snemali na štiristezni snemalnik, si je Paul omislil, da bi lahko uporabili dva in na ta način z nasnemavanjem pridobili številne nove možnosti večsteznega snemanja. To, kar danes omogoča vsak računalnik s snemalnim programom, je bilo do Paulovega prebliska praktično nezamisljivo. A bodi dovolj o Sgt. Pepperju …

The Beatles
Pokažite s prstom na svojega najljubšega Beatla

Šestinsedemdeset letni Sir Paul McCartney je te dni ves čas prisoten v številnih svetovnih glasbenih medijih. Izdal je kritiško dobro sprejet nov album Egypt Station. Številni intervjuji, na katerih promovira album, se seveda ne morejo izogniti večnih vprašanj o skupini The Beatles. Kdo je kriv za njihov razpad? Po besedah McCartneyja na gostovanju pri razvpitem Howardu Sternu za razpad ni bila kriva Yoko Ono, ampak John Lennon. Slaba tolažba za žensko, ki je bila 50 let najbolj osovražena ženska v glasbenem svetu, njeno ime pa je bilo sinonim za vsako žensko, ki se je približala kakšnemu bendu in, bog ne daj, poskušala dati kakšno pripombo ali mnenje k njihovi glasbi.

Ali je bil res kriv Lennon, ki je bil po Paulovih besedah v Yoko noro zaljubljen, vseeno ostaja vprašanje. Prvi, ki je izrazil pomisleke o odhodu, je bil Ringo Starr ob snemanju plošče White album (1968). Zdelo se mu je, da tehnično tega, kamor je neslo The Beatles, ni bil zmožen odigrati. Sledil je George Harrison. Tihi Beatle, ki je bil vselej v senci dua Lennon&McCartney, je bil v času snemanja Let it be (izšla je 1970, mesec dni po razpadu benda)) že pošteno zagrenjen, da na albume The Beatles ni uspel uvrstiti več kot nekaj svojih pesmi. Zgolj Lennonu se lahko zahvali, da je bila njegova skladba Something izbrana za prvi singel plošče Abbey Road (1969). Skladba, ki je še danes prepoznana kot ena najlepših ljubezenskih pesmi vseh časov.

Intervjuji s Paulom so razkrili tudi številne bizarnosti iz njegovega življenja. Nekoč je med halucinacijami, ki so jih povzročile psihedelične droge, videl Boga. Fantaziranje o fatalni Brigitte Bardot med pijančevanjem z Lennonom in prijatelji je privedlo do skupinske masturbacije. Zavrnil je Kanyea Westa, ki se je ponudil za producenta McCartneyjevega aktualnega albuma. Paul je tudi danes vešč tehnologij, ki jih ponuja sodobnost. Pred kratkim je na YouTubu v živo prenašal svoj koncert z železniške postaje Grand Central Station v New Yorku.

Paul tudi na stara leta ostaja šaljivec. S komikom Jimmyjem Fallonom sta si privoščila zabavo s strašenjem mimoidočih v dvigalu.

Glasbenik pred pragom osemdesetih dokazuje, da na polno uživa življenje. Kritiki napovedujejo, da njegov album še zdaleč ni zadnji. Novinarji ugotavljajo, da se v njegovi glavi skriva še kup spominov, ki jih je treba izbezati, in še dodatno začiniti zgodbo o največjem bendu vseh časov.

Fotografije: Profimedia