S slušalkami na ušesih bo šlo lažje. Sicer ne s poslušanjem in popevanjem uspešnic, ampak raje z glasbo, ki ji številni znanstveniki pripisujejo izjemne učinke pri povečevanju produktivnosti in koncentracije ter zmanjševanju stresa in občutljivosti za motnje okolice.

Klasična glasba

Ste si kar mislili, kajne? Da, dobra stara klasika pomaga pri boljšem izvajanju dnevno zadanih nalog. Spodbuja možgansko aktivnost in je močan katalizator dobrega počutja. Večinoma je instrumentalna, kar je le še dejstvo več, da vaše koncentracije ne bo motila. Ravno nasprotno, klasika pomaga, da si zapomnite več informacij in pri delu zdržite dlje. Preizkusite. Za pokušino priporočamo Adagio za godala ameriškega skladatelja Samuela Barberja.

Zvoki vode

Zvoki loma valov in žuborenja potoka krepijo kognitivne zmožnosti in pomirjajo. Tudi drugi zvoki narave, kot je oglašanje ptic in drugih živali, praviloma vzbujajo pozitivne občutke, a ko gre za delo in produktivnost, znajo biti moteči. Zato je bolje ostati pri vodi. Vaše razpoloženje bo boljše, koncentracija bolj ostra. Do naslednjič, ko se spet pošteno ulije, si lahko pomagate tudi s spodnjim posnetkom, prirejenim prav za osemurni delovnik. Nastavite ga na nizko slišno jakost, da bo zvočno ščemenje zares prijetno.

Filmska glasba

Je tudi pri vas tako, da se najtežje in z največjim odporom lotevate opravil, ki so najbolj enostavna? Veličastna filmska glasba daje občutek, da delate nekaj pomembnega, da spreminjate svet. Če potrebujete dobro mero motivacije in krepkejšega duha pri zoprnih vsakodnevnih opravilih, je rešitev na dlani. Hans Zimmer, Ennio Morricone, John Williams in Howard Shore so skladatelji filmske glasbe, s katerimi ne morete zgrešiti.

Glasba iz videoigric

Da, prav ste prebrali. Glasbena spremljava sodobnih videoigric že dolgo ne spominja na v uho špikajoče zvočne kakofonije, ki se jih spomnimo iz Pacmana ali Super Maria. Danes je vsak element videoiger do podrobnosti dodelan, da vpliva na prav vsako čutilo uporabnika. Glasba iz videoiger je razgibana, zna biti tudi intenzivna in prilagojena bolj stresnim situacijam. Razmerja med različnimi razpoloženji uporabnika, ki jih želi igra vzbuditi, so natančno preučena. Glasba iz videoiger je predvsem primerna za razgibane delovne situacije, kjer se okoliščine in z njimi tudi mera stresa hitreje spreminjajo.

Glasba med 50 in 80 BMP

Če vas do zdaj nismo prepričali, pa poskusimo bolj znanstveno. Gre za adut, ki ga lahko iz rokava potegnete naslednjič, ko vas bo šef spraševal, zakaj v službi venomer posedate s slušalkami na glavi. Številne raziskave kažejo, da pri iskanju zvez med poslušanjem glasbe in produktivnostjo ne gre toliko za glasbeni žanr, temveč prej za tempo glasbe. BMP je kratica, ki označuje število udarcev na minuto (beats per minute) v skladbi. Po raziskavah, ki jih je za Spotify opravila dr. Emma Gray, britanska psihologija s področja kognitivne vedenjske terapije, glasba med 50 in 80 BMP potiska naše možgane v t. i. alfa stanje.

Ko smo budni, je frekvenca valov aktivnosti naših možganov nekje med 14 in 30 herci. Ko pa se možganski valovi umirijo do frekvence med 7 in 14 herci, dosežemo umirjeno (alfa) stanje, v katerem smo bolj odprti in sproščeni, manj konfliktni, predvsem pa bolj dovzetni za imaginacijo in intuicijo. Hitrost glasbe, ki jo poslušate, si lahko približno izmerite tudi sami. Sekundni kazalec na vaši uri se premika s hitrostjo 60 BMP. S ploskanjem ujemite tempo svoje glasbe in ga primerjajte s premikanjem sekundnika na uri. Če se vsaj približno ujemata ali pa glasba le malo prehiteva, potem ste na pravi poti do novega produktivnega podviga.

Naslovna fotografija: Profimedia