Kar poskočimo, ko znanstveniki objavijo raziskave, ki ocenjujejo vpliv glasbe na naše vsakdanje življenje. Zakaj ne, saj glasbeni posel vendarle ni samo dolg plastični hodnik, po katerem tekajo tatovi in zvodniki in kjer dobri ljudje umirajo kot psi.
Besede legendarnega novinarja revije Rolling Stone Hunterja S. Thompsona, v katerih se žal skriva veliko resnice, lahko omilimo s statistikami in ugotovimo, da so učinki tega krutega biznisa včasih vendarle boljši od učinkov tablet in drugih proizvodov tistih industrij, ki so tukaj zato, da vam lajšajo in podaljšujejo bivanje na planetu, imenovanem Zemlja. Glasba med drugim povečuje motivacijo in koncentracijo, krepi spomin in zdravi duševne bolezni.
Če ste brali knjigo Zakaj spimo: moč spanja in sanj Matthewa Walkerja, potem veste, da spanje igra zelo pomembno vlogo pri uravnavanju zdravja in počutja. Če je niste, vam morda zadostuje že podatek, da gre za izjemno debelo knjigo. Lahko pa si pomagate tudi z laično razlago pisca teh vrstic, ko premišljuje o zdravju in avtomobilizmu: če je za telo kakovostna prehrana pomembna enako kot kakovostno olje, ki ga vlivate v motor avtomobila, je s spanjem bržkone podobno kot z garažiranjem tega vašega jeklenega ponosa.
O spanju vsakodnevno sodijo in razpravljajo na ameriškem portalu thesleepjudge.com. Pred kratkim so objavili raziskavo, v kateri so zajeli tisoč posameznikov in jih povprašali, ali pred spanjem morda poslušajo glasbo in kakšne učinke ima glasba na njihov spanec? Vprašanje je še posebej pomembno v obdobju pandemičnega kaosa, ko je stopnja duševnih stisk in z njimi povezane nespečnosti skokovito narasla.
Skoraj polovica anketirancev je priznala, da pred spanjem posluša glasbo. Povprečno glasbo pred spanjem poslušajo pet dni na teden, največ za sprostitev in blagodejen spanec. 70 odstotkov anketiranih ljubiteljev glasbe je ob tem priznalo, da si glasbo zavrtijo tudi za dober seks, 39 odstotkov teh pa prisega na glasbo tudi pri samozadovoljevanju.
Če se srečna roka - pri izboru glasbe - v primeru seksa in masturbacije pokaže relativno hitro, pri spanju ravno ni tako. Kaj lahko se zgodi, da si nič hudega sluteč zavrtite kakšen heavy metal, čez osem ur pa se zbudite še bolj povoženi in polomljeni, kot ste šli spat. Razbijaška glasba na spanje ne deluje blagodejno. Raziskave pravijo, da je najboljša glasba pred spanjem tista, ki ne presega tempa 60 udarcev na minuto. To je namreč blizu tempa bitja našega srca. Kako hitra je glasba, najlažje ugotovite s pogledom na uro. Če se ritem glasbe ujema s premiki sekundnega kazalca vaše ure, potem ste na pravi poti.
Naši vrli anketiranci so si pred spanjem največkrat vrteli glasbo Mozarta, Beethovna, skupine The Beatles in Taylor Swift. Ni znano, ali to drži, ker gre vendarle za najbolj izrabljena in klišejska imena, ko sta v igri klasika in pop. Pomembnejše je, da so poslušalci klasike spali bolje. 73 odstotkov tistih, ki so jih pred snom božali Mozart in kompanija, je svoj spanec označilo za odličen. Na drugi strani je dobro spalo le 64 odstotkov tistih, ki so jim na nebu sijale pop zvezde. Presenetljivo, najboljši spanec so beležili poslušalci diska (77 %), ki se sicer ni uvrstil med najbolj poslušane žanre v pižami.
Raziskava pa je anketirance povprašala tudi po drugih aktivnostih, ki jih izvajajo za boljši spanec. In tukaj je treba priznati, da se glasba ni izkazala najboljše. Če je o blagodejnih učinkih glasbe na spanec poročalo 71 odstotkov tistih, ki pred spanjem poslušajo glasbo, so še boljše rezultate (72 %) dosegli tisti, ki pred spanjem gledajo filme. Še boljše so spali poslušalci radia (76 %), absolutni zmagovalci pa so bili poslušalci avdioknjig (76 %).
Ste vedeli, da lahko prek streaming servisov poslušate tudi podkaste in avdioknjige? Posežete lahko po Deezerjevih avdioknjigah za spanje (v angleščini).
Če vam je ljubši materni jezik in bi se ob tem še malo nasmejali, pa je v obliki podkastov na voljo tudi legendarni Radio GA-GA.
Naslovna fotografija: Profimedia
