Mare je prišel zelo pozno. Stelli je navrgel bled izgovor in od nje s prikupnim pogledom zahteval poljub. Stella je vedela, da bi poljubu sledila vroča posteljna seansa, ki bi se končala sredi noči. Zato se je umaknila. Presenečenega Mareta je namesto pojasnila vprašala:  “Mare, bi šel z menoj na počitnice. Šla bi naslednji teden. V Turčijo. Našla sem nama ljubko allinclusive gnezdece ljubezni. Samo za naju dva, grrrrrr.“  Mare jo je presenečeno pogledal.  

“Naslednji teden? Ufff, težka bo,“ je prepričljivo odgovoril Mare. “Naslednji teden sem zmenjen, da gremo s frendi surfat na Brač. To je naša tradicija. Že več let ravno na ta termin prvič napademo Bol. Štirje frendi, štirje fajterji, štiri surf dile. Veter v laseh, morje na dlaneh in akcija. Pa lokalna papica, vince, bevande. To je lajf, ti rečem.“  “A tako,“ je odgovorila Stella.  ”Saj še nisi plačala zadeve?”  “Sem. Zdela se mi je dobra ideja, da spakirava in greva.

Spontano, brez obešanja zadeve na veliki zvon. Za teden dni. Zdaj ko še ni gužve, ko bi se lahko izklopila, se posvetila drug drugemu in uživala na polno.“  “Auč,“ je odgovoril Mare. “Hitro si delovala, Stella. Prehitro. Tudi če ne bi imel planiranega Bola, bi težko šel v tako reč. Saj veš. Služba in to.“  “Ste Bol že plačali?”  “Ma ne, to mi sproti uredimo,“ se je nasmehnil Mare. “Dol imamo enega strička s krasno hišico ob morju. Model nas pričakuje. Par dni prej ga pokličemo in javimo, da pridemo. ”Aha,“ je komentirala Stella.  

“Jemo, ko nam paše. Zjutraj nam njegova žena speče domača jajčka, čez dan damo kaj v želodec, ko ta zakruli. Zvečer pa debatiramo, dokler so flaše polne. In za plačilo se zmenimo na zadnji večer. Če se ne motim, smo nekega leta celo pozabili plačati, pa se zaradi tega nihče ni kaj preveč sekiral. Tako akcijo se gremo večkrat na leto.“  

“Sama nikoli ne bi mogla iti tako na dopust,“ je rekla Stella.  “O ti moja poštirkanka,“ se je zarežal Mare. Ta Maretova pripomba je Stello zbodla. Zelo zbodla.  “Poštirkanka?“  “No, saj veš, da nisi ravno zgled za spontanost in odbitost.“  “Ne, ne vem. Povej mi.“  “Mucka, ne bi zdaj o tem. Se ne bi raje malce poigrala?”  

“Ne, Mare! Povej mi!”  

“Mislil sem reči, da veliko delaš. Preveč delaš. In to na fronti, kjer je treba stalno paziti, da v hrbet ne dobiš noža. Na tej sceni moraš biti poštirkan. Če ne drugega, zaradi tega, da preživiš.“  

“Torej ti gremo v nos ljudje, ki imamo redne službe in se moramo vesti odgovorno.“  

“Stella, tako ne bova nikamor prišla,“ se je branil Mare. “Punči, sem na tvoji strani in …“  

“Če si na moji strani, pojdi z menoj v Turčijo.”

“To je udarec pod pas. Od mene zahtevaš, da izbiram med teboj in prijatelji.“  

“Se ti zdi?“ ga je vprašala Stella in se ob tem zavedla, da ima fant prav.  

“S Turčijo ni čisto nič narobe,“ je spravljivo rekel Mare.

“Ideja je krasna, le čas je napačen.“  

“Ampak, kaj nisi dejal, da greste s prijatelji večkrat na ta vaš Bol?”

 “Sem in res gremo. Vsaj štirikrat.“

“Pa ne bi tokrat zadeve preskočil in šel z menoj? Jaz pa pojdem s teboj naslednjič na Bol.“  

Mare je za hip utihnil in jo zmedeno pogledal s svojimi modrimi očmi. Stella je vedela, da v tem trenutku išče vse mogoče izgovore, da bi se izvil. Izkušnje iz poslovnega sveta in ženska intuicija so ji govorili, da iz te moke ne bo kruha. Mare ju ni videl na skupnem dopustu ali v kakšni podobni situaciji, ki bi od njega zahtevala več kot toliko vpletenosti. In tega mu ni smela zameriti. Temelji njune zveze so bili prešibki. In njuni vezi bi v resnici sploh težko rekli zveza. V nekem trenutku sta se našla in obema je ustrezala zveza z veliko dobrega seksa in nič obveznosti. Težko bi od njega pričakovala, da bo sledil spremembam, ki so se začele dogajati v njej.

Čeprav … čeprav če bi Mare premogel le malo posluha za sočloveka, ščepec empatije, bi zaznal, da ga potrebuje. Da potrebuje partnerja, s katerim bi lažje prekrižarila viharje, ki so stali med njo in odgovori, ki jih je iskala. Ampak … ali je z empatijo v podobnih primerih kdaj postregla sama? Redko. V zadnjih letih preredko. Empatije si v svojem vsakdanu ni smela privoščiti. Ne v zasebnem, ne v poslovnem življenju. Račun za tako početje bi bil previsok. In konec koncev, Mare je Mare. Krasen za lahkotne pogovore, še bolj krasen za nepozabno posteljno telovadbo. To je bilo to. Kaj več od njega ni mogla pričakovati.

Edino … Edino, če bi ga hotela spremeniti. Spremeniti pri teh letih? Ne, ne bo šlo.  Stella se je komaj vidno nasmehnila in pomislila.  “Tole je najin prvi globlji pogovor. In prvi prepir. Prepir, ki je razkril marsikaj. No, pravzaprav je razkril vse. Čisto vse. Smešno, kako je včasih potreben le trenutek, da stvari zasijejo v novi perspektivi.“  “Saj ti ni treba odgovoriti takoj,“ mu je šepnila. “Premisli in javi v dnevu ali dveh, prav?”  ”Bom, miška,“ je odgovoril Mare.  Stella je videla, da mu je odleglo.