Obstaja šala, ki pravi, da so znanstveniki samo naprave, ki kavo spreminjajo v rezultate. Ker kava je vendarle tista magična črna tekočina, ki dela čudeže. Ameriška specialna enota Navy Seals jo izkorišča, da lahko za mučenja, ki jim pravijo treningi, ostanejo budni kar 72 ur. Vsi drugi pa jo uporabljamo kot pospeševalnik za začetek dneva ali pa kot izgovor za vseh 21 premorov med uradnimi urami.

Premalo kave?
Diagnoza: premalo kave

Ni poanta samo v rjavi tekočini …

Res ne. Vprašajte kogarkoli, ki besedo 'kava' uporabi za kakovostno obliko druženja. Pravzaprav je kar malo neverjetno, koliko konotacij ima ta beseda. Kava je vse prej kot sinonim za prepraženo zrno, še manj za ljubko zeleno rastlino, za katero smo prepričani, da je več kot tri četrt njenih uživalcev ne bi znalo niti identificirati.

Kava je zaupen pogovor s prijateljico. Kava je prvi neformalni sestanek, na katerem lahko dobite službo. Kava je lahko zmenek, na katerem ste še vedno dovolj varni, da ga 'zaključite že na prvi kavi' ali pa nasprotno: prvo srečanje ob kavi je lahko začetek nove zgodbe. Kaj pa veste, morda boste s tem človekom želeli piti kavo vsako jutro, do konca življenja.

Kava nas združuje.
"A veš, da Tina pije samo čaj?" -- "OMG!" -- "Ja, OMG!" -- "Hešteg, OMG!"

Dojeli ste bistvo: Kava je ena najpogostejših kulturnih praks zahodne civilizacije. Je lepilo, ki drži skupaj naše odnose s tistimi, s katerimi delimo najdragocenejšo dobrino, ki jo imamo: svoj čas. Ne verjamete? Vprašajte Starbucks, ki s svojimi zvarki obrne okoli 3 milijarde dolarjev na leto. In kot vemo vsi Zemljani, nimajo najboljše kave na svetu, saj ni trik v produktu, temveč v konceptu pitja kave kot tiste pozitivne izkušnje, skozi katero med seboj tkemo nevidne niti, ki presegajo FB-všečke.

… čeprav ima kar nekaj pozitivnih lastnosti

Če kave ne zlorabljate, temveč jo smatrate kot vir užitka in jo temu primerno konzumirate pravilno ter predvsem v organizmu prijaznih količinah, se lahko nadejate njenih blagodejnih učinkov. Verjemite, ni namen uboge kave, da vam povzroča srčno aritmijo in prekomerno potenje. To se pripeti zato, ker se premalokrat zavedamo, da se omamno dišeč zvarek vendarle kvalificira med poživila. Pristopajte z zmernostjo in čakajo vas številni pozitivni vplivi, med katerimi velja izpostaviti sledeče:

  1. Kava je pomemben vir antioksidantov in hranil. Sicer z eno skodelico ne boste zadostili dnevnih potrebam po kaliju, riboflavinu, vitaminih B3 in B5, manganu in magneziju, ampak je dobro vedeti, da skupaj s stimulantom zaužijete tudi nekaj vitaminov.
  2. Tveganje za diabetes tipa 2 je pri ljubiteljih kave precej zmanjšano. Možnost tveganja sicer niha od raziskave do raziskave, giblje pa se med 30 in 67 odstotki, kar je lepa in omembe vredna statistika.
  3. Pitje kave, celo brezkofeinske, je povezano z daljšo življenjsko dobo. Resno, če vam nekdo pove, da z izvajanjem najljubšega rituala lahko živite dlje, kaj storite? Kot kavoljubci vidimo ta podatek izključno v luči dodatnih let x 365 dni x 1 kava na dan = več kave!
  4. Že dolgo se govori, da redno uživanje kave zmanjša tveganja za Parkinsovo in Alzheimerjevo bolezen. To je vsekakor zelo dobra novica, saj to pomeni, da nikoli ne boste zjutraj pozabili spiti skodelice kave.
  5. Ob zmernem uživanju kava izboljša telesne aktivnosti. V mislih imamo predvsem kardio. Vsi vemo, da smo po skodelici kave pri kolesarjenju, hoji ali teku bolj eksplozivni, in sicer za približno 15 odstotkov.

Kava je antidepresiv, pravijo strokovnjaki s Harvarda. Če spijete približno štiri skodelice na dan, ste že na pragu odvisnosti, a si boste hkrati za približno 20 odstotkov zmanjšali možnost, da postanete kronično otožni.

Besedilo: Eva Kelt. Fotografije: Profimedia.