#1 Hvala, ker ne kadite in ne pijete (preveč)

Saj to vsi vemo. Ampak ko nam enkrat strokovnjaki iz Harvarda pod nos pomolijo longitudinalno študijo s številkami, grafi, zdravniškimi kartotekami ter številnimi vprašalniki, kjer vsi podatki pričajo, da odvisnost od alkohola in nikotina vodi zgolj in le navzdol, potem pač moramo verjeti.

via GIPHY

#2 Leta izobrazbe

Tu sicer pikro pomislimo na pristranskost znanstvene srenje, ki se je skorajda samooklicala za najbolj srečno populacijo, čeprav vemo, da vsi vrhunski znanstveniki niso najboljši kovači lastne sreče. Nič narobe, če bo strokovnjak trdil, da ga kupi neprebranih bukel in dolge noči poskusov z laboratorijskimi podganami neverjetno navdihujejo, a poznamo tudi debelušaste možakarje v coklih, ki vse noči vozijo kamione in se imajo prav fino. A raziskava pravi, da gre tu za neko drugo korelacijo. Bistvena razlika naj bi namreč bila v tem, da visoko izobraženi ljudje bolj upoštevajo navade zdravega načina življenja, kar naj bi potem posledično vodilo do tiste bolj pristne sreče.

via GIPHY

#3 Veselo otroštvo

Tisti, ki so imeli brezskrbno otroštvo in so bili ljubljeni, imajo boljše pogoje, da bodo vedrni tudi v odraslem življenju. Tu strokovnjaki poudarjajo, da je predvsem pomembno, da ste bili vesel najstnik, kar pa se zdi nekoliko skregano s splošnim dejstvom, da v času anatomskega razcveta večina mladostnikov fura slog upornika brez razloga, saj vemo, da je nasprotovanje vsem in vsemu jedro adolescence. Se pa verjetno strinjamo, da je srečno otroštvo za najstniškega upornika precej relativen pojem, zato naj vas potolaži dejstvo, da ste zelo verjetno navkljub risanju dramatičnih grafitov in nenehnemu prepiranju s starši o esencialnosti špricanja pouka za vaš dolgoročni obstoj imeli relativno srečno otroštvo.

via GIPHY

#4 Dobra razmerja z bližnjimi so ključna

Ljudje smo družabna bitja in velik del naše identitete temelji na odnosih, ki jih imamo z drugimi. Verjetno se sliši čudno, a smo pretežno to, kar so ljudje okoli nas. Najdlje živijo tisti, ki radi delijo, pravi znanost, predvsem pa tisti, ki ne glede na neizbežne razlike znajo shajati z drugimi. Vsak par, ki složno živi skupaj že več kot deset let, pa vam bo povedal, da je ključ do dobrega razmerja iskreno in globoko spoštovanje bližnjega.

via GIPHY

#5 Sposobnost soočanja

Ni še bilo junaka na tem svetu, ki bi brezskrbno plul po divjih brzicah in odprtih vodah življenja. Slej ko prej se vsakdo od nas znajde v situaciji, ki ga iztiri iz ustaljene orbite. Iskanje krivde, nenadzorovani izbruhi jeze ter razna impulzivna dejanja imajo običajno slab izid, ki se lahko končna s čudno življenjsko odločitvijo in uničenim odnosom (ter ponovnim obiskom Ikee, saj potrebujete nov set krožnikov). Naj bo zato metanje kuhinjske opreme v glavo osebe, ki vas je razočarala ali razjezila, raje omejeno na prizore iz kakšnega slabega filma. Da bi obdržali trezno glavo in blagodejno raven kortizola še vsaj nekaj desetletij, bo bolj smotrno, da se odločite za kakšen preudaren dialog. Če ste pri tem sposobni dodati še ščepec humorja, pa se vam zagotovo že za naslednjim vogalom nasmiha sreča.

via GIPHY

#6 Širša radodarnost

Ne le do svojih bližnjih, temveč tudi do skupnosti, v kateri bivate. Ste dobri v fiziki? Srednješolec potrebuje vaše inštrukcije bolj, kot si lahko mislite. Radi kuhate? Olupite tistih nekaj krompirjev več in povabite k sebi domov še druge. Pustite napitnino, če vam je bila postrežba všeč. Pa dodajmo tu še sočutje, ki ni nič drugega kot pripravljenost deliti čustveno energijo z nekom, ki je zaradi takšnih ali drugačnih razlogov v emocionalnem deficitu.

via GIPHY

Naslovna fotografija: Profimedia