Kako so se najboljši [reys] dirkači spopadli na stezi v Racelandu

Sivo zimsko nebo ni zabrisalo nasmeha na obrazu Sebastjana Lajkoviča, ko je prispel v Raceland Krško na šolo dirkanja z Domnom Stautom, večkratnim prvakom v kartingu in lastnikom kartodroma Raceland. Poleg podrobnih inštrukcij z neprecenljivimi dirkaškimi nasveti je Sebastjana čakalo še eno čudovito presenečenje – nepozabna vožnja z Mitsubishijem EVO X po ostrih ovinkih razgibane dirkaške proge v Krškem.

Naslednji dan pa so bili v Raceland povabljeni še vsi tedenski zmagovalci [reys] prvenstva. Da fantje na progo ne bi stopili lačni, jih je čakala pogostitev, potem pa so se, s polnimi želodci in v pričakovanju adrenalinske akcije, pomerili še na dirki z gokarti. Na še zadnji štartni liniji so se tako z absolutnim zmagovalcem Sebastjanom srečali še Luka Berk, Michel Gabrijel, Marko Križman, Miha Kumar, Tilen Šimic in Igor Živec.

Kot pravi ljubitelji hitrosti niso oklevali. In niso varčevali z obrati. Zagnali so se v ovinke, vključili vsa svoja znanja in gnali dirkalnike, vse dokler ni zaplapolala finalna zastavica. Iz najhitrejšega gokarta na progi je roke zmagoslavno dvignil – Luka Berk!

Mi smo najprej z [reys] prvakom Sebastjanom Lajkovičem spregovorili nekaj besed o doživetju v Racelandu:

• Katera lekcija z Domnom vam je ostala najbolj v spominu in se vam morda zdi najbolj uporabna tudi pri vsakdanji vožnji?
  Domnu sem hvaležen zelo, ker mi je vsekakor podal veliko uporabnih informacij. Številne se dajo uporabiti tudi pri vsakdanji vožnji, nekatere pa so se navezovale bolj na dirkanje. Ena od pomembnih lekcij je bila zagotovo tista o razliki v oprijemu cestišča. Pokazal mi je, kako je videti situacija, ko je na cesti možnost zamrzovanja ali na njej stoji voda, mi pa se vozimo brez ustreznega profila na pnevmatikah.
  Točno to sem potem lahko izkusil tudi na gokartu, ker so bile razmere zimske, cesta mokra, gume na gokartu pa niso imele profilov. Vožnja je bila zelo otežena, ker vozilo praktično nima oprijema s podlago, zaradi česar je bilo treba vnaprej prilagoditi stil vožnje. Točno to lekcijo lahko prenesemo na vožnjo z osebnim avtomobilom, kjer moramo vedno prilagoditi način vožnje vremenskim razmeram in je boljše podceniti svoje sposobnosti, kot pa da jih precenimo, in to pozneje obžalujemo.
• S kakšnimi občutki se spominjate dirke z drugimi [reys] tekmovalci po mokri progi Raceland?
  Sama dirka je bila – čeprav sem na koncu osvojil drugo mesto (smeh) – perfektna. Dirka na mokri progi je bila za vse tekmovalce velik izziv, verjamem pa, da ima lahko velik potencial za ljubitelje kartinga. Hitrosti niso mogle biti takšne kot poleti, vendar pa se prav pri takšnih razmerah izkaže dejanska kakovost voznika. Vsak trenutek se lahko zgodi nekaj nepričakovanega. Lahko si zelo hiter, celo najhitrejši, pa se že v naslednjem zavoju zavrtiš ali zletiš s steze. Bilo je res divje. Z veseljem se bom še vrnil.
• Kaj vam je po koncu prvenstva [reys] in tekmi v Racelandu najbolj ostalo v spominu?
  Že med [reys] tekmovanjem sem si zelo želel končne nagrade, saj je bila moja največja neuresničena želja pravo dirkanje. Z osvojitvijo prvega mesta se mi je to uresničilo, tako da se mi je leto 2018 zaključilo skoraj idealno. Ta dva dirkaška dneva v Racelandu sta minila čisto prehitro.

Seveda pa smo pred končnim slovesom ujeli še Luko Berka, ki je v Racelandu še enkrat dokazal, da je tehnično izpopolnjen voznik, ki ima dirkanje v krvi.

• Kako se je bilo srečati z [reys] tekmovalci v živo in se potem pomeriti v pravi dirki s kartingi?
  Spoznati najhitrejše dirkače s prvenstva [reys] je bila zelo lepa izkušnja. Vremenske razmere pa so še dodatno popestrile dan. Lahko rečem, da sem od jutranjega čaja do kariraste ciljne zastave na dirki hodil naokoli s širokim nasmehom. Morda sem samo občasno stisnil zobe zaradi mraza. (smeh)
• Zaradi dežja je bila proga mokra, ob zmagi pa ste povedali, da v takšnih razmerah še niste dirkali. Na kaj ste morali biti najbolj pozorni, kaj je bilo najzahtevnejše?
  Prepričan sem, da je največja nočna mora vsakega voznika, ko obrneš volan in se nič ne zgodi. Vozilo gre še vedno naravnost. To je bil nedvomno največji izziv za nas – kako odpeljati ovinek, ne da bi letel s proge. Gladka pnevmatika na mokri površini je zagotovljen recept za katastrofo. Moram pa reči, da sem kljub težavnosti zelo užival v teh pogojih. 
• Kaj vam je po koncu prvenstva [reys] in tekmi v Racelandu najbolj ostalo v spominu? 
  Dvomim, da si lahko izberem en najljubši spomin. Vsak obisk simulatorja je bil zame nekaj posebnega. Lahko samo rečem: hvala, da so organizirali to prvenstvo. Se že veselim naslednje tekme!