#1 Ljudje z visokim inteligenčnim količnikom imajo manj prijateljev

Znanost potrjuje, da imajo visoko inteligentni ljudje običajno precej opustošen seznam prijateljev. Razlog za omejeno zasebno VIP-listo je predvsem v tem, da so ves čas prezaposleni z lastnimi mislimi, kar je seveda utrujajoče. Vožnja na rdečih obratih lastnega uma ima svojo ceno, zato pri intelektualcih najprej nastradajo sorodniki in znanci.

Šah
"Prijatelji so za bebce. Midva z možganom se imava čisto fajn."

Rezultat: pusto družabno življenje. Rešitev: prisilno kramljanje. Pa četudi le s poštarjem o vremenu. Nekaj magičnega se zgodi v trivialni debati. Za nekaj minut izstopite iz lastne glave.

#2 Napovedovanje načrtov je obratno sorazmerno z njihovo realizacijo

Nikoli ne najavljajte širokopoteznih načrtov, saj boste tisti trenutek, ko jih boste obelodanili, izgubili motivacijo, da jih izpolnite. Poznali smo ljudi, ki so tako na veliko govorili o svojih ciljih, da nam je bilo nerodno z njimi sedeti za isto mizo. Še toliko bolj pa nam je bilo nerodno nekaj mesecev pozneje, ko o teh uresničitvah ni bilo ne duha ne sluha.

Spanje
"A tisto, ko sem rekel, da bom čez vikend končal diplomsko? Hja, nekaj je prišlo vmes."

Nauk: čim manj se hvalite z vsem, kar nameravate postoriti, saj s tem ustvarjate visoka pričakovanja pri ljudeh, s tem pa si zgolj nakopljete nepotreben stres, saj se boste morali, če plana ne izpolnite, na veliko zagovarjati. Cela drama in hkrati idealen recept, da se osmešite tako pred drugimi, in kar je verjetno najbolj boleče, pred samim seboj.

#3 S poznavanjem tujih jezikov do boljših odločitev

Govorite vsaj en tuji jezik? Odlično, uporabite ga za reševanje dilem. Kadarkoli boste pred težko odločitvijo, jo postavite v tuj jezik. S tem boste aktivirali možganske predele, ki so zadolženi za racionalno razmišljanje. Znanost namreč pravi, da v maternem jeziku razmišljamo bolj čustveno, v tujem pa bolj logično. Kar pomenite se s seboj v angleščini (ali kitajščini) in hitro boste zaznali razliko.

Težka odločitev
"Devrais-je péter ou pas?"

#4 Utrujenost spodbuja kreativnost

Že drži, da v stanju utrujenosti trpi vaš performans, a je tudi res, da takrat možgani v hlastanju za zadnjimi atomi moči veselo pometejo z vsemi brezveznimi idejami. Povedano drugače: preveč ste utrujeni za neskončna mentalna preigravanja in se zato nezavedno osredotočite na hitro reševanje prioritet. Kar je žalostna novica za vse, ki radi spimo po 10 ur v upanju, da nas med enournim ritualom srebanja jutranje kave zadene kakšna nora ideja. In hkrati dobra novica, saj zdaj vemo, da lahko tale članek brez problema spišemo med enim in drugim terminalom čezoceanskega poleta. Zdaj veste, zakaj se nekatere najboljše ideje rojevajo, ko se ljudje utrujeno zibajo v tranzitu.

Utrujenost
"Eure- ... zzzZZzzz"

#5 Opravljanje je 80 % vseh pogovorov

Do zdaj smo mislili, da se tračari samo pri frizerju. Potem pa smo ugotovili, da se opravljanje dogaja povsod, kjer obstaja človeška interakcija. Na inštitutih. Na sodiščih. V parlamentih. Hudimana, celo v najbolj uglednih znanstvenih ustanovah na svetu! Sociologi ocenjujejo, da opravljanje sestavlja kar 80 % naših pogovorov. Ob tem ste lahko brez slabe vesti, saj ima ta blebetava aktivnost pomembno, četudi nekoliko paradoksno funkcijo: deluje kot družbeno lepilo. Ko boste tako s prijateljico naslednjič obirali skupno znanko, se opazujte, kako se v resnici združujeta v pogovoru. Hecno, a resnično.

Opravljanje
"Včeraj sem ga videla, kako je ..."

#6 Potrjeno: denar lahko kupi srečo

Preden začnete odkimavati, preberite do konca. Da, denar lahko kupi srečo, a finta je v tem, kako ga porabite. Če ga porabite za druge, potem izpolnite neko notranje zadovoljstvo, saj ste s tem nekoga osrečili. Če ga porabite izključno zase, pa se vam bo zadovoljstvo venomer izmikalo. Tako vsaj pravi znanost. Nauk, preveden v zagonetno matematično enačbo: sreča se množi, kadar jo delite. Če torej ruknete naslednji loterijski jackpot, nas kar kontaktirajte, da vam pomagamo pri deljenju vaše sreče.

Fotografije: Profimedia