Seveda bomo gledali Deadpool 2 (če ne v kinih od 17. maja, pa ob prvi priložnosti kje drugje), tudi če je naše telo v preteklih letih razvilo visoko stopnjo netolerance do filmov o nadnaravnih superjunakih. Predvsem zato, ker je Deadpool podrl standardizirane forme superherojskih filmov in rodil novo franšizo – superheroja za odrasle. Superheroja, ki preklinja, obožuje črni humor in je komično nasilen. S tem pa tudi odličen odsev naše realnosti.

Ryan 'Deadpool' Reynolds in Josh 'Cable' Brolin
Imej prijatelje blizu, sovražnike pa v naročju

Slabi začetki

Morda ne veste, a Deadpool, kakršnega poznamo danes, se ne bi nikoli zgodil, če ne bi testni posnetek nekako pricurljal na splet in čez noč postal viralen. Ljudje so ga pograbili in po vzoru spletne kužnosti razposlali v vse kotičke medmrežja. Studii Fox so potem ugotovili, da jim ne preostane drugega, kot da film dejansko izpeljejo.

Vseeno so poskušali vplivati na scenarij. Ta je bil že originalno spisan za odrasle, predvsem zato, ker je že stripovska izvedba nadvse brutalna in prežeta s sočnimi šalami, ki skoraj vedno vključujejo določene anatomske dele, kamor sonce ne posije prav pogosto. A studii so zahtevali, da se scenarij spiše ponovno in prilagodi mlajšemu občinstvu – ko se studiem omeni superheroja, v tem pač vidijo le zlato jamo, v katero drvijo otroci in z njimi pod prisilo varstva še starši.

A Ryan Reynolds, postavni igralec v vlogi Deadpoola, se je z vso strastjo in predanostjo boril za ohranitev originalnega scenarija. In zmagal. No, deloma. Studii so jim dovolili izvedbo, a so jim proračun sklatili na minimum – 7 milijonov (mimogrede, proračun za zadnjega Stotnika Ameriko je bil recimo 250 milijonov). Vseeno je na koncu nastala izjemna uspešnica, pa čeprav orožje vidimo samo v začetni sceni in so vse hiše v filmu posnete samo s prednje stani.

Nasilje kot umetnost?

Deadpool je film, ki ga ni težko kritizirati. Je ekstremen v marsikaterem pogledu. A za boljše razumevanje moramo pogledati pod površino.

Že Aristotel je dejal, da vsak junak potrebuje konflikt. Potrebuje antagonista. Kdo ali kaj ta antagonist je, ni pomembno – lahko je zlobni mutant s slabim zadahom, lahko je narava, lahko je družba, lahko pa je le neki osebnostni aspekt samega junaka. Pomemben je le boj.

V današnji družbi je ta Aristotelova teorija utelešena v večini naše zabave. MMA je danes legitimen šport, pa čeprav morajo poraženca običajno postrgati iz ringa. Na spletu se režimo ljudem, ki se razbijajo s kolesi in rolkami. Najbolj uspešne videoigre zahtevajo vsaj neko obliko krvavega obračuna. In primat v filmski industriji držijo filmi o superherojih, pa vsi vemo, da superheroji praktično vse probleme rešujejo z batinami in brcami.

Deadpool ne izbira lokacije
"V tejle je prostor še za enega!"

Čeprav se kot vrsta želimo distancirati od primitivnosti nasilja, ga za potrebe zabave skorajda nujno potrebujemo. Vsaj dokler je izvzeto iz konteksta. Na tej premisi temelji Deadpool, saj nasilje, ki ga imamo ljudje v svoji naravi, karikira in s tem naredi neškodljivo. Vse v Deadpoolu je pretirano, vse presega meje realnosti, ravno zato, da tudi sami razumemo mejo med zabavo in resničnostjo.

Deadpool je torej kot boksarski dvoboj – prostovoljno nasilje, ki poteši neko našo skrito slast, obenem pa nas nauči, da nasilje za našo družbo ni naravno. Je kot cirkus s pestmi in krvjo. Mora biti izoliran, ker zanj v resničnem svetu ni prostora.

Josh Brolin kot Cable
Kot boksarski dvoboj na katerega je nekdo prinesel puško z astronomskim kalibrom

Deadpool v drugo in še naprej

V drugi inštalaciji Deadpoolove zgodbe vodilni superheroj dobi še čisto svojo druščino. Kot Marvelov lik sicer pripada poznani bandi z nazivom Možje X, a ker je Deadpool tako svojeglav in svojevrsten, mora imeti sebi primerne prijatelje. X-Force je ansambel, ki ga spoznamo v drugem delu in vključuje peščico mutantov, ki se v tokratni nastavitvi trudijo zaščiti mladega mutanta Russella pred morilskimi težnjami po časovnih prekatih potujočega vojščaka Cabla.

In ker je Deadpool dokazal, da heroji v maskah niso samo za otroke, ampak lahko s pravimi šalami in zadostno mero ekstremizma pritegnejo tudi starejše občinstvo, je zdaj postal franšiza. Deadpool 2 je v Ameriki celo podrl rekord v predprodaji kino vstopnic, a vse kaže, da tretjega Deadpoola ne bo. Namesto tega bomo najverjetneje dobili film kar o celotni zasedbi X-Force.