Nadvse smešno je bilo videti, da so na strani kinematografov Kolosej najnovejšo nastavitev v franšizi Misija: Nemogoče, podnaslovljeno Izpad (Mission: Impossible – Fallout), kategorizirali kot akcijsko srhljivko. Najbrž pomotoma, a se je to ponudilo kot dober katalizator za razmišljanje o tem, kakšna čustva nam Misija: Nemogoče dejansko vzbuja med gledanjem?

Mission: Impossible - Fallout
Trenutni občutki: vrtoglavica, slabost, obup

Predvidevam, da v veliki meri predvsem začudenje. Želi šokirati – z eksplozivnostjo, norostjo, pompoznostjo in vedno bolj odbitimi scenami, čeprav prvenstveno vedno najbolj šokira to, da ima protagonist Ethan Hunt, ki ga upodablja etablirani Tom Cruise, enako barvo las tako leta 2018 kot tudi takrat, ko je po svetu še iskal izgubljene 3,5-palčne palčne diskete. Vse drugo šokira po pričakovanjih. Akcija, potencirana do maksimuma računalniških in proračunskih zmožnosti. Kar pa je, konec dneva in na vrhuncu vročinskega vala – Misija: Nemogoče je vendarle vedno mišljena kot poletni hit – čisto všečna sprostitev v klimatiziranem kinu.

Vsekakor pa najnovejši del te akcijske serije ponovno načenja v tem času popularno bentenje, da zadnja leta Hollywood neumorno teži z vsemi vrstami nadaljevanj, pri katerih se pogosto niti ne trudijo prodajati kaj več, kot le že ničkolikokrat viden balast, zavit v nov celofan. Kar se vam – sicer popolnoma upravičeno – lahko zazdi tudi v trenutku, ko boste videli Toma Cruisa divjati z motorjem okoli pariškega Slavoloka zmage (seveda v nasprotno smer tekočega prometa) in se vam bo v možganih prebudil spomin na prejšnjo Misijo: Nemogoče – Odpadniška nacija, nakar se bodo razprli še globlji spomini in boste ugotovili, da je v bistvu z motorjem divjal že v drugi Misiji: Nemogoče leta 2000. Ob tem boste tiho potarnali: “Evo, spet isti šmoren.” In imeli boste prav. A brez skrbi – v filmu boste vseeno uživali.

Mission: Impossible - Fallout
Tom Cruise po Misijah: Nemogoče tako pogosto divja z motorji, da bo na cesti enkrat srečal samega sebe

To je namreč čar franšize Misija: Nemogoče. Čeprav se vse skupaj bolj kot franšiza zdi kot gigantska Netflixova serija, kjer bomo še 39 epizod gledali prav to, kar smo že videli, Misija: Nemogoče zna vse skupaj vedno dostaviti na osvežen, gledljiv in predvsem sproščujoč način. Kar pa je v tem primeru pravi čudež, saj se z ogledom vsake nastavitve te filmske serije zdi, da je nikoli več ne bodo mogli nadgraditi – a jim nekako vedno uspe. Kako nadgradiš sceno, kjer Tom Cruise visi z letečega letala? Ali pa sceno iz dunajske opere iz prejšnje nastavitve Odpadniška nacija? Leta 2015 se je celo zdelo, da je Odpadniška nacija s podivjanimi kaskaderskimi akcijami (večino Cruise izpelje kar sam, verjeli ali ne) in elegantnimi smokingi, ki so bili dokaz, da se svet lahko rešuje tudi s stilom, predstavila absolutni maksimum te franšize.

A glej ga zlomka – vseeno so naredili še eno nadaljevanje in vseeno smo bili ponovno navdušeni.

Tokrat ne zato, ker bi Tom Cruise zdaj visel z dveh letal, medtem ko je oblečen v smoking, ampak predvsem zato, ker so naredili nepričakovan obrat, stopili korak nazaj in le dostavili duh prejšnjega dela z drugačno perspektivo. Ohranili so večino igralske zasedbe – pozdravljen ponovno, Solomon Lane, zlobnež z noro kul imenom – in dodali nekaj obveznih novih obrazov, med njimi Henryja Cavilla, ki ga sicer vsi poznamo kot čednega novega Supermana, tu pa nas začara z bujno obrazno poraščenostjo in verjetno najbolj bizarno, če ne celo nelogično sceno menjave obraza, ki je vsem tako očitna, da je še celo režiser Christopher McQuarrie rekel, da “… scena pač ni smiselna, kaj hočemo.”

Mission: Impossible - Fallout
Se tudi vam zdi, da ima Tom Cruise odpor do stika s tlemi?

A maske so ravno tako postale že obvezni element franšize že od leta 1996. Gledalcu ponujajo dodatno intrigo ugibanja, kdo je v resnici kdo. Permutacij je, kolikor le dovoljuje domišljija. V nastavitvi Protokol Duh iz leta 2011 so nas tako naučili, da nas lahko zmedejo do roba blaznosti – ena ženska in dve maski ali dve ženski in ena maska? A ko je čas, da masko nadene Tom Cruise, se seveda vsi sprašujemo, kako potem nadomesti še s centimetri v višino. Ah, Hollywood in njihove pručke.

Misija: Nemogoče – Izpad ne nosi tega podnaslova zato, ker bi Tom Cruise priložnostno izpadal iz letal, drvečih športnih avtomobilov in elitnih pariških garsonjer, ampak ker originalna beseda fallout označuje jedrsko katastrofo, ki je v tokratni zgodbi ob izgubi treh zajetnih kepic plutonija praktično neizogibna. Da se ponovno vzpostavi splošni red, je potrebno točno tisto, kar pri Misiji: Nemogoče najbolj obožujemo – čista, jasna, adrenalinska akcija, ki se v zadnji četrtini filma celo preseli v pravljično, najbolj severno indijsko regijo Kašmir, kjer spremljamo impresiven pregon s helikopterji mimo zasneženih vršacev. Estetika akcije, ki je ne more naučiti nobena tradicionalna šola filma.

Fotografije: Profimedia