Želite skočiti v galaksijo daleč daleč stran? Naročite se na HBO GO za le 5,99 € na mesec in poglejte vse filme Vojne Zvezd!
Slovenska predpremiera je bila v Cineplexxu v Kranju, kjer smo se v sklopu svetovnega starta predvajanja Vzpona Skywalkerja v deveto in obenem zadnjo nastavitev potopili v 3D-različici. Kar se za takšen tip filma vsekakor spodobi. Tako eminenten del popularne kulture je pač treba videti v vseh možnih dimenzijah.
Še preden so začeli predvajati film, so nas po zahtevah studiev Disney obvestili, da moramo mobilne telefone utišati, hkrati pa jih vstaviti v zaščitno plastično vrečko, ki smo jo prejeli ob vstopu v dvorano. Ta preventiva, s katero so poskrbeli, da kakšen nadobudni pirat ne bi vsega skupaj posnel s svojim pametnim telefonom, pa je imela še en zanimiv stranski učinek – ogled filma, ki sicer traja malo manj kot uro in pol, je potekal v skorajda popolni tišini, česar osebno nisem doživel že verjetno zadnjih 15 let.
Ko so ljudje enkrat svoje mobilce zapakirali v vrečke, so bili prisiljeni za naslednjo poldrugo uro nanje pozabiti, kar pa jim je omogočilo, da so se lahko v popolnosti posvetili filmu, namesto da bi na vsake pol ure nagonsko osvetljevali zaslone. Zato navijam, da te vrečke uvedejo kot standard pri ogledu čisto vseh filmov v kinu. Da bo mir – pa za čuječnost, seveda.
Beseda o filmu
Dokler videnega ne prespimo, ne bomo tvorili konkretnejših komentarjev. In tudi ne bomo strašili s pokvarki. Ne še. Je pa vredno omeniti, da če opustite morebitna pretirana pričakovanja glede kompleksnosti zgodbe in se prepustite akciji na velikem platnu, boste zagotovljeno uživali. Če ste na spletu že pred tedni naleteli na notorično kopico pokvarkov, ki jih je v spletno javnost izstrelil nesrečnež iz švedske agencije za klasifikacijo filmov, naj ti ne vodijo vašega mnenja o filmu preden si ga boste ogledali. Zadeva v dejanskem stanju deluje, tudi če se boste nekajkrat med filmom morali udariti po čelu. Z manjšimi, a pri J. J. Abramsu vendarle pričakovanimi narativnimi luknjami, sploh, ker je bila produkcija spet divje turbulentna, smo na koncu tudi mi, strogi in vedno tečni kritiki, iz dvorane vseeno odšli - potešeni. Je to zaključek velike sage, ki smo ga želeli videti? Ne. Je pa to vsekakor film, ki zapolni vse čute.
Zato smo se navduševali nad malimi dobrotami - in tole vzemite kot dodatno spodbudo za ogled: ker smo v filmu videli nekoga iz Gospodarja prstanov (ne bo ga težko spregledati), ker smo spoznali novega luštnega droida po imenu D-O, ker se je vrnil tudi morebiti največji plejboj v Vojnah zvezd (če ne prej, boste izvedeli kdo to je čisto na koncu filma), ker je prvič v zgodovini Vojne zvezd jurišnik (stormtrooper) celo zadel v tarčo, ker nas je zgodba popeljala po kar nekaj totalno navdušujočih lokacijah in ker smo se lahko naužili tudi jurnišnikov v izredno kul rdeči različici znamenitega oklepa (gručica teh je celo paradirala na premieri v Kaliforniji).
Naj zaključim takole: Vzpon Skywalkerja je dober film, a slab narativni zaključek Vojne zvezd. Ima nekaj za lase privlečenih segmentov, a jim je kljub vsej skeptičnosti glede možnosti rešitve te sage po poraznem Poslednjem Jediju, v tem zaključnem šusu uspelo vsaj solidno uravnotežiti resnobnost in šaljivost, potešiti vse potrebe največjih oboževalcev (ker kot že vemo iz napovednika, se vrača na eni strani Leia in na drugi strani celo imperator Palpatine) ter dostaviti spektakularno, z impresivnimi efekti nabito znanstveno-fantastično veselico, ki je vredna tiste kino vstopnice. Žal pa s to kino karto ne boste dobili odgovora na nekaj ključnih vprašanj, ki se porajajo v tem delu (glavno vprašanje, ki se je postavilo že ob napovedniku je, seveda, kako je svoj konec v šestem delu sage preživel imperator Palpatine in kaj se dejansko zgodi z Leio), a o tem morda kdaj drugič.
Za ogrevanje si poglejte še nekaj foto utrinkov, ki so nastali v čakanju na začetek vroče predpremiere (ja, popestrili so jo mojstri in mojstrice v cosplayu).
Naslovna fotografija: Profimedia. Fotografije z dogodka: Mozaik
