Dokumentarni filmi in serije so od nekaj bili močna plat javnih televizij. Spomnimo se samo kopice izobraževalnih oddaj britanske BBC in ameriške PBS, ki sta s svojimi programi praktično dopolnjujeta javni in zasebni izobraževalni sistem že zadnjih pet desetletij. Dobri dokumentarci so produkcijsko zahtevni, zato se jih komercialne televizije otepajo.
Naravni fenomeni ter razkošje slovenskega življa
Verjetno ste se že zalotili med vnetim razlaganjem tujcem, ki vsakič, ko vstopijo v naš žepni slovenski teritorij, ugotovijo, kako neverjetno razgibano biodiverziteto imamo. Sami takrat običajno skomignemo z rameni in samo skromno navržemo, da nam je fino, ko lahko v istem dnevu s Krvavca prismučamo do najbližje koče na čaj, se peljemo mimo Ljubljane na burek in potem popoldne že na vilice natikamo kalamare v Piranu. No, Slovenija pa je vendarle več kot to.
Za ljubitelje narave: Kratek uvod v biotsko raznovrstnost
Med 12. februarjem in 28. marcem se bomo tako lahko na prvem programu TV Slovenije potopili v podvodni svet Jadranskega morja z dr. Tomom Turkom ter ugotavljali, kako daleč nam je uspelo priti z onesnaževanjem tega jadranskega bisera. (Pokvarek: daleč!) Teden dni pozneje (19. februarja) pa se bomo z biologinjo Marjano Hönigsfeld Adamič preselili na Goričko in tamkajšnji pragozd, kar izpopolni paket kopnega in morja v dve zabavni učni uri.
Če pa morda že veselo polnite svoje zatočišče pred neizogibnim trenutkom, ko se bo Zemlja odločila, da se nas tako ali drugače otrese, vsekakor rezervirajte svoj prostor na kavču 26. februarja, ko bo na sporedu oddaja o šestem velikem izumiranju vrst (med njimi tudi lastne) z ekologom dr. Davorinom Tometom.
Za ljubitelje gora in gozdov: Najbliže neokrnjenosti
Naslednji trije tedni bodo rezervirani za ljubitelje hribov in gora, kjer bo izčrpno predstavljen geopark Karavanke, in sicer vse od nastanka pa do današnjega bogatega prepleta kolesarskih transverzal. 25. marca, ko se bodo že ravno prav olistala drevesa, pa bo na sporedu oddaja o slovenskih gozdovih. Saj veste, to je tisto spokojno okolje, ki zaseda skoraj 60 % površine celotne Slovenije. Kar nas, takole mimogrede, uvršča med štiri najbolj gozdnate države v EU.
Za ljubitelje družbenih fenomenov: Od znanosti do selfijev na naši strani Alp
Če ste zamudili prve oddaje (mi smo jih, priznamo), boste morali pobrskati po arhivu, a se bo izplačalo. Vsekakor se splača potopiti v Ogenj znanosti, ki nas poduči o slovenski znanosti ter predanosti raziskovalnemu delu na vodilnem slovenski instituciji z velikim mednarodnim ugledom, Inštitutu Jožef Štefan.
Če pa je vaša fascinacija usmerjena v novodobne tehnološke pojave, lahko pokukate v ozadje največjega družbenokulturnega fenomena zadnje dekade z naslovom Selfi. Najprej se boste prisiljeni opredeliti, kako jim želite reči. Preprosto selfi ali morda jazek? Sebek? Morda pa vas bolj mika opisni naziv fotografski avtoportret. Ja, tudi mi nismo navdušeni nad alternativami. A kakšno moč imajo selfiji? So izraz naše samovšečnosti ali dobro orodje za samopromocijo?
Za ljubitelje vsega pristno slovenskega: Od hiš do harmonike
Tri teme o tipično slovenskih fenomenih lahko spoznate v dokumentarnem formatu in se pri tem morda podučite o drugih plateh sicer popolnoma vsakodnevnih reči v naši domovini. In če dobro pomislimo, do zdaj še nismo imeli resnega dokumentarnega pristopa do teh tematik.
Recimo o prevelikih hišah ((Pre)velike hiše), ki so jih v obdobju med 1960–1980 gradile solidarnostno naravnane generacije naših staršev, sledila pa bo oddaja o vseprisotnosti hecnega meha v slovenskih življenjih, ki ga poznamo pod imenom harmonika (Harmonika). Med ljubkimi jezikovnimi posebnostmi pa se je znašla tudi tema dvojine, ki ji je namenjena posebna oddaja (Dvojina). Ah, ta prečudovita jezikovna posebnost, ki jo ljubimo sovražiti (in prevečkrat ignorirati).
Za ljubitelje aktualnega pojava izgorelosti
Piko na i sodobnemu kariernemu trendu pa doda še posebna oddaja o izgorelosti – temi, ki je postala tako neverjetno ozaveščena, da boste kar malce utrujeni, če jo boste spremljali še naslednje pol leta. Da pa boste razumeli, zakaj se toliko govori o izgorelosti, kakšni so znaki in predvsem, kaj izgorelost pomeni za našo družbo, izklopite mobilni telefon in se z vso pozornostjo posvetite dokumentarcu (Izgorelost: program za samouničenje).
Že predvajane oddaje z lahkoto najdete v arhivu RTV SLO tako, da vtipkate ime oddaje v iskalno okence.
Naslovna fotografija: Med snemanjem dokumentarnega filma Izgorelost: program za samouničenje, foto: Anja Čuček. Fotografije v članku: TV Slovenija.
