Baggage

2010–2015

Ne, niso brskali po spakiranih spodnjicah in seksi igračkah potovalnih velikosti, pa čeprav je ta resničnostni šov vodil Jerry Springer, kralj televizijskih scen z najbolj odročnih delov psihološkega spektra. Na oddajo, katere naslov bi prevedli kot 'Prtljaga', so pogumni prostovoljci resda prišli s kovčki, a je bila roba v njih bolj čustvenega značaja.

Vsebine kovčkov so namreč razkrivale temne skrivnosti sodelujočih kandidatov, dekle ali fant, za katerega se kandidate oz. kandidatke potegujejo, pa se potem odloči, čigave 'prtljage' ne more sprejeti. In ker je to vendarle bilo pod taktirko Jerryja Springerja in ker je to vendarle Amerika, so te skrivnosti nihale od tisti najbolj nenavadnih, kjer dekle prizna, da je bivšemu podtaknila droge in mu ubila zlato ribico, do tistih res žalostnih zgodb o zapuščanju izbrancev pred oltarjem.

Date My Mom

2004–2006

Ko se je glasbeni program MTV v neki točki odločil, da se bodo namesto glasbenim videospotom raje posvetili snovanju bizarnih resničnostnih šovov, se je med drugim rodila tudi ta zmenkarska norija. V naslovu morda namigne, da nekdo na zmenek pošilja svojo mamo, a je bil koncept v resnici nekoliko bolj premišljen.

Premisa je bila naslednja: tekmovalka gre na tri 'zmenke' s tremi mamami, vsaka mama pa jo na tem zmenku poskuša prepričati, da je njen sin najboljše, kar se je rodilo v znanem vesolju. Tekmovalka se na koncu samo po verbalnih opisih navdušenih mater odloči, s sinom katere bi potem dejansko šla na zmenek. In takrat potem izbranega sinčka tudi prvič vidi.

Le kaj gre lahko narobe! Saj mame vedno tako zelo objektivno opisujejo svoje sinove, kajne? In če to ni dovolj moteče, boste vsekakor malce zamižali od neprijetnosti, ko boste slišali mamo za odtenek preveč navdušeno opisovati, kako izklesano telo ima njen sin.

I Wanna Marry 'Harry'

2014

Bedasti resničnostni šov, ki ni zdržal več kot štiri epizode (ne sezone, epizode!), preden je postalo jasno, da tudi šopek dvanajstih kričečih tekmovalk, ki se bori za namišljenega princa, pri gledalcih ne more stimulirati česa več kot le intenzivno zavijanje z očmi.

Harry v naslovu se seveda nanaša na tistega pravega princa Harryja. A Harry v naslovu je z razlogom v narekovajih. Ker Harry v tem šovu seveda ni bil pravi princ Harry, ampak neki Matthew Hicks, ki si z dejanskim princem Harryjem deli izključno to, da sta na DNK tomboli oba trofila oranžen odtenek las.

A le katero dekle si ne bi želelo imeti princa, pa tudi če je ta bolj fejk ot televizijska romanca! Zato so avtorji šova stavili predvsem na pester nabor osebnosti tekmovalk in njihovo posledično popolno nezdružljivost v tekmovalnem okolju. Izbrali so eno super pametno, eno super noro, eno super seksi, eno super konservativno in tako naprej, a kaj, ko je teh ducat žensk (vključno z vsemi gledalci) zelo hitro pogruntalo, da tako ali tako vse temelji na laži.

Conveyor Belt of Love

2010

Če boste svojim otrokom kdaj želeli pokazati, kako je bil videti Tinder pred Tinderjem, jim v arhivih interneta poiščite in zavrtite eno in edino epizodo tega nesojenega televizijskega šova. V prevodu se naslov bere 'Tekoči trak ljubezni', vključeval pa je pet žensk, ki so sedele na stolih, medtem ko se je mimo njih na dejanskem tekočem traku peljalo 30 moških, ženske pa so s tablicami pri vsakem označile, ali so zanj zainteresirane ali ne.

Zakaj šov ni uspel? Ker je bil v bistvu precej benigen. Če so običajno takšne oddaje polne drame, solz in moralnih pomislekov, je bilo tu vse precej civilizirano. Moški so se vozili na tekočem traku, dekleta so izbirala, če sta dve dekleti izbrali istega, se je na koncu odločil moški. Nobenega kričanja, nobenega zmerjanja, nobenega lasanja, nobenih solz in torej v končnem seštevku ničesar, kar si želi sodobna televizija.

Singled Out

1995–1998

Vas že ščemi nostalgija? V drugi polovici devetdesetih ni bilo MTV scene brez šova Singled Out. Na kup so nabrali 50 mladih fantov ali deklet, vsi prekuhani od najstniških hormonov, pred to kričeče krdelo pa nato pripeljali luštno deklico ali postavnega fantiča, ki je med vsemi moral izbrati le enega. Kako? Po procesu izločanja prek šestih naključno nabranih kategorij, ki so vključevale recimo: možgani, poraščenost obraza, teža, ambicije in podobno. Vsaka kategorija je vključevala dve možnosti, vsaka izločena možnost pa je zdesetkala skupino nestrpnih fantičev, dokler jih ni ostala le peščica.

Dodatna zanimivost? Sovoditeljica šova je bila odštekana Jenny McCarthy (ki ni imela težav mimogrede žaliti čakajočih fantičev), kasneje pa prelestna Carmen Electra! Glavni voditelj Chris Hardwick je danes šef uspešnega portala nerdist.com, kamor ljubitelji superherojev, stripov in video iger redno hodimo po svojo dozo novic in komentarjev.

Joe Millionaire

2003

Kaj narediš, ko resničnostni šov, v katerem tekmovalkam lažeš, da se borijo za britanskega princa, ne uspe? Izmisliš si boljšo laž, seveda! 20 tekmovalkam so predstavili Evana Marriotta, čednega dediča milijardnega premoženja, ki pa ima le eno pomanjkljivost. Da je zlagan. Evan Marriott v resnici ni bil bogataš, ampak le neki povprečni gradbeni delavec z malce boljšo arhitekturo obraza. Finta je bila, da bi na koncu razodeli resnico Evanovega precej upehanega osebnega proračuna in videli, ali ga bo zmagovalka vseeno izbrala. Čeprav ji je ta celo sezono lagal!

Da ne boste izgubljali časa, vam kar povemo: ja, vseeno ga je izbrala, zmagovalni dobitek 1 milijon dolarjev sta si pošteno razdelila in se potem razšla. Je pa Joe Millionaire nastal (in poginil) ravno v obdobju, ko se je začenjal razcvet resničnostne televizije. Vzporedno so takrat nastajali tudi drugi tovrstni šovi, ki so bili precej bolj uspešni, med drugim Survivor in Big Brother.

Room Raiders

2004–2006

Še ena MTV pogruntavščina in moramo priznati, da so z leti na MTV postali pravi mojstri sramotenja ljudi. Pri snovanju tega šova so se najbrž vprašali, kako lahko najbolj razgalijo in osramotijo nekega najstnika, ne da bi ga dejansko slekli pred kamero in nanj kazali s prstom. Saj res! Kaj pa, če vdremo v njihove sobe, pregledamo vse kotičke in z ultravijolično svetlobo osvetlimo njihovo ogabno posteljnino! Fleki na vzmetnici! To je televizija!

Celotna zgodba je šla takole – kandidatka za zmenek je z avtorji oddaje (in kakšno dodatno prijateljico) vstopila v sobe treh potencialnih izbrancev in jih začela po detektivsko preiskovati, da bi se lahko na podlagi informacij v sobi odločila, s katerim gre na zmenek. Ko je izbrala sobo, ki je najmanj smrdela, imela najmanj nedoločljivih madežev in je nasploh najmanj spominjala na gnezdo psihopatskega morilca v zgodnjih letih, je lahko končno tudi v živo spoznala lastnika te izbe.

Koliko dejanskih ljubezenskih parov je nastalo v tem šovu, ne vemo, ker smo takrat to oddajo vsi gledali samo zato, da smo se lahko čudili, v kako ogabnih sobah živijo nekateri najstniki.

Chains of Love

2001

Če bi želeli tole prevajati v 'verižna ljubezen', bi vas prosili, da ste nekoliko bolj dobesedni. Ker tu veriga pomeni čisto pravo verigo. Resničnostni šov, ki ni preživel prav dolgo, je vključeval pet ljudi (enega moškega in štiri ženske ali eno žensko in štiri moške), ki so bili skupaj zvezani z verigo. Ves čas. Zato so morali vse početi skupaj. Ja, tudi na stranišče so hodili zvezani. Ja, tudi spali so zvezani. Obenem pa so opravljali še različne izzive – skupinske aktivnosti in zmenke, recimo.

Po štirih dneh je junakinja ali junak v središču te bizarne kršitve vseh osebnostnih meja izbral tisto osebo, ki mu je bila v celotnem procesu najmanj nadležna. Vprašanje v mislih vseh gledalcev pa je ves čas bilo – ali ne bi morda kakšen psiholog malce preveril osebe, ki se je spomnila tega šova … Bi policija morda pokukala v njegovo klet? Samo tako, da bomo bolj mirno spali.

Fotografija: Profimedia